Kaj delajo osamljeni ljudje za božič?

Nasmejala sta se in se poljubila. Že cel večer je gledalo pare moških in žensk, kako se poljubijo vsakič, ko stopijo pod njega. V sobi polni ljudi so se ti vedno znova po naključju srečali pod njim. Včasih je moral kdo izmed njih pokazati nanj, da je partner ali partnerica vedela, zakaj ne more naprej. Potem sta se nasmehnila in se poljubila. Včasih strastno, včasih na lica. Včasih dva moška, včasih dve ženski, včasih pa nekaj vmes. Že pogled po sobi pa je razodel, da je vzdušje na splošno zelo prijateljsko, polno dobre volje in medsebojne ljubezni. Vsi so si bili blizu, zaključena družba pač, ampak tako tesno povezana. Bilo je zanimivo. A, kaj delajo osamljeni ljudje na božič?

Ali se vozijo domov, ko so že vsem v službi rekli, da gredo obiskat družine? V resnici pa si želijo samo malo miru in pokoja? Ali pa tavajo po ulicah in gledajo izložbe, 50-odstotni popust na nakit, ki ga ne morejo nikomur podariti. Ali pa hodijo tudi na božične zabave? In so obkoljenimi z ljudmi, ki imajo toliko opravka sami s seboj, da jih ne poslušajo? Ne vidijo? In zakaj bi šli a takšne zabave, če so še tam osamljeni? Ali ni bolje biti osamljen ali osamljena doma? Morda pa potem gledaš televizijo, izbereš si nek program in odklopiš. Morda na Netflixu gledaš božične filme, ki ti nekako pričarajo čarovnijo božiča?

Morda pa nimaš te sreče.

Morda si za božič sam ali sama, ker je že vedno tako bilo. Morda je bil božič vedno čas strganih nogavic in oskubljenih plastičnih dreves. Morda so starši – ali starš – zbirali kovance celo leto samo zate. In ti privoščili tisto igračo za božič. In morda božič ni bil vedno najbolj veseli čas, ker je bilo zunaj mrzlo in vsa ljubezen na svetu ne more pogreti mrzlega stanovanja. Morda je bil pijani oče, ki je pod jelko pustil le grobe besede in ne kaj drugega. Morda je bila mrzla mati, ki se ji srce ob pogledu na Jezuščka ni odtajal – nič bolj kot v preteklem letu.

Morda pa je čisto drugače.

Morda je božič čakanje na operacijo. Ali zdravljenje. Ali na izvid ali na termin. Ali pa zgolj na klic, ki veš, da ne bo nikoli prišel, ker kdorkoli že je na drugi strani, tudi čaka tvoj klic. Morda je božič samo še čakanje; čakanje, da mine in da se do naslednjega božiča zbriše vsa ljubezen z obraza. Čakanje in pričakovanje in morda pa tudi vera – ampak ali imajo osamljeni ljudje vero?

Morda sploh ne verujejo več v nič?

Ker ne morejo; ker so polni anksioznosti in tesnobe; ker se more še za božič ne končajo; ker bo kmalu leto zabilo še en žebelj v njihovo krsto – morda si želijo, da bi imeli nekoga, samo nekoga, ki bi jih spremljal. Morda so osamljeni ljudje na božič takšni kot vse ostale dni.

Morda pa so omelo na božični zabavi.